Revija CUKR #7
Revija o umetnosti in življenju
Sedma, pravljična številka revije CUKR je namenjena prijateljstvu. Kako bi tudi lahko bilo drugače – prijateljstvo je čarobni prah življenja, o katerem vemo še manj kakor o romantični ljubezni, ki jo pravljice sicer najraje postavljajo v ospredje. A kakor nas uči zgodovina, je tudi prijateljstvo v svojem bistvu romantično: če bi danes brali_e pisma moških iz obdobja renesanse, ne bi verjeli_e, da gre za izključno platonično-intelektualne odnose. Strasti in besede, ki prevevajo pisma takratnih učenjakov, danes uporabljamo le še za velike ljubezenske izpovedi.
Zaloga:
50
15
Sedma, pravljična številka revije CUKR je namenjena prijateljstvu. Kako bi tudi lahko bilo drugače – prijateljstvo je čarobni prah življenja, o katerem vemo še manj kakor o romantični ljubezni, ki jo pravljice sicer najraje postavljajo v ospredje. A kakor nas uči zgodovina, je tudi prijateljstvo v svojem bistvu romantično: če bi danes brali_e pisma moških iz obdobja renesanse, ne bi verjeli_e, da gre za izključno platonično-intelektualne odnose. Strasti in besede, ki prevevajo pisma takratnih učenjakov, danes uporabljamo le še za velike ljubezenske izpovedi.
Po drugi strani je zapuščin, ki bi pričale o ženskih prijateljstvih, precej manj in so navadno bolj praktične: skrivajo se v davčnih dokumentih, ki kažejo, da je skupno življenje lajšalo stroške in druge tegobe, pa v legendah, ki se spominjajo žensk, ki so negovale umirajoče ali bolne. Morda v vsakdanjih preživetvenih bojih ni bilo toliko prostora za velike besede. O vsem tem govori zgodovinarka čustev Tiffany Watt Smith, pa tudi o pomenu prijateljstev in skupnosti v queer odnosih.
Italijanska pisateljica Olga Campofreda piše o prijateljstvu žensk v literarnem kanonu, Veronika Zakonjšek in Slavoj Žižek se dotikata nekaterih prijateljstev, ki jih lahko spremljamo na zaslonih, Mladen Dolar se posveča govoricam kot vezivu prijateljstva, Maks Valenčič pa skuša prijateljstvo opredeliti s psihoanalitske perspektive. Marina Abramović in Lena Pislak se pogovarjata o preteklosti, ki ju druži, Alenka Ambrož pa raziskuje sodobno težnjo po postavljanju meja v odnosih. Je mogoče obdržati tako prijateljstvo kot meje?
Seveda pišemo tudi o osebnih prijateljstvih in o tem, kako so ta zarezala v nas: skozi odraščanje in izgube (Jaka Smerkolj Simoneti in Eva Taja Cimerman), pa tudi o tem, kako prijateljstva gradijo umetniški prostor in kolektive, o katerih piše Maša Žekš.
– izsek iz uvodnika odgovorne urednice dr. Mance G. Renko
Eseje in kolumne so prispevale_i: Olga Campofreda, Veronika Zakonjšek, Maks Valenčič, Mladen Dolar, Eva Taja Cimerman, Manca G. Renko, Alenka Ambrož, Jaka Smerkolj Simoneti, Klara Katarina Rupert, Peter Klepec, Aljoša Kravanja, Ana Makuc, Marko Kržan, Tiffany Watt Smith, Slavoj Žižek.
Manca G. Renko se je pogovarjala s pisateljico Tiffany Watt Smith, v reviji pa je objavljen tudi izsek pogovora Marine Abramović in Lene Pislak o njenem odnosu z Ulayem. Portrete umetniških kolektivov (Študio, Kela, Kolektiv Arhiv, Sreda v sredo in Nonument Group) je pripravila Maša Žekš.
Za vizualne intervencije so poskrbeli_e Anja Smaka, Jaka Teršek, Lucija Rosc, Matic Pandel in Nik Erik Neubauer (vsi iz kolektiva Študio) ter kolektiv Sreda v sredo.
Revija je nastala na pobudo Cukrarne.
Odgovorna urednica: dr. Manca G. Renko
Uredništvo: dr. Jela Krečič, Alenka Gregorič, Blaž Peršin
Likovni urednik: Ajdin Bašić
Izdajatelj: Muzej in galerije mesta Ljubljane.
Ljubljana, zima 2026