OPIS:
Si lahko zamišljamo svoje solze kot okolje, v katerem živijo druga bitja? Saša Spačal je iz prvin in lastnosti solz oblikovala zgodbo o osamljeni deklici, ki ugotovi, da pot skozi življenje oscilira med jokom in smehom, oba pa porajata solze. Svoje solze zbira, njihove mikrobe suši in jih shranjuje. Ob spoznanju, da med jokanjem nikoli ni sama, temveč vedno vpeta v hidrološke cikle, v katerih je človek z drugimi oblikami življenja vpleten v kompleksno razmerje darovanja in prejemanja, zgradi svetišče. Ko opazuje spremembe v naravi, na primer kopičenje in izginjanje vode, pa uvidi nujnost zaščite živih solz v stvaritvi hibridnih bitij, ki bodo zmožna preživetja v ekstremnih pogojih.
Izdal: Muzej in galerije mesta Ljubljane/Cukrarna
Zanj: Blaž Peršin
Za Cukrarno: Alenka Gregorič
Urednica kataloga in kustosinja razstave: Alenka Trebušak
Besedilo: Brandon Rosenbluth
Pogovor z umetnico: Alenka Trebušak
Prevod v slovenščino: Marjana Karer
Lektura slovenskega besedila: Katja Paladin
Lektura angleškega besedila: Ana Čavić
Fotografije postavitve: Blaž Gutman/MGML
Oblikovanje in prelom: Ajdin Bašić
Tisk: Cicero d.o.o., Ljubljana
Naklada: 300
Število strani: 109
September 2024